Kar je pri spletnem nasilništvu oziroma nasilništvu preko spleta najpomembnejše, je to, da ga sploh poznamo in znamo prepoznati. Skorajda vsak najstnik ima v lasti telefon ali računalnik z dostopom do posameznikovega bloga, fotografij, videoposnetkov, profilov na družbenih omrežjih in tekstovnih objav. Število ljudi, ki jih neprijazen ali celo sovražen komentar pod katerim izmed zgoraj naštetim lahko doseže, sega v stotine, celo tisočine. Še več – ko je komentar enkrat objavljen in škoda storjena, ga je praktično nemogoče vzeti nazaj. Prav tako spletne nasilnike opogumlja anonimnost, ki jo omogoča splet.
Spletno nasilništvo se vse prevečkrat sprevrže v zgodbo s tragičnim koncem. Zlasti najstniki pogosto čutijo, da se ne morejo boriti proti hitrosti in obsegu spletnega nasilništva, o negativnih posledicah sovražnih komentarjev pa so spregovorili tudi nekateri zvezdniki. Varnost na spletu je cilj, za katerega moramo odgovornost prevzeti vsi, od odgovornih institucij, specializiranih ponudnikov izobraževanj, kot je ekipa Varnega interneta, do staršev in drugih odraslih. Ko pride do preprečevanja spletnega nasilništva, je naša skupna naloga še toliko bolj pomembna.
Da bi pomagali svojemu otroku, upoštevajte naslednje napotke
- Spregovorite o spletnem nasilništvu. Ne obsojajte nikogar – tudi tisti, ki izvajajo nasilje, trpijo. Prav tako se šibkejši najstniki pogosto pod vplivom najglasnejših nasilnikov odločijo, da bodo rajši zasmehovali kot se pridružili vrstam zasmehovanih. Samo če bo vaš otrok čutil, da vam lahko pove karkoli brez cenzure ali strahu, da ga ne boste razumeli, boste lahko rešili težave.
- Seznanite se z otrokovimi prijatelji in znanci v šoli ter pri dejavnostih, ki jih obiskuje. Spletni nasilniki niso zgolj anonimni posamezniki, ki prežijo na občutljive otroke in najstnike, temveč tudi osebe, ki jih otrok pozna v živo in ki se odločijo frustracije izživeti na tovrsten način.
- Otroka naučite, da se na zbadanje, tudi tisto na spletu, ne sme odzivati. Nasilniki zbadajo zaradi reakcij, ki jih njihova dejanja sprožijo. Če odziva ne bo, se bodo naveličali. Omejite število informacij, ki jih vaš otrok deli na spletu. Spletni nasilniki za zbadanje večinoma izberejo več metod komunikacije, od SMS sporočil do anonimnih komentarjev. Če bo vaš otrok omejil svoje osebne podatke ali dostop do svojih spletnih profilov, bo to težje, prav tako pa bodo tovrstni previdnostni ukrepi zmanjšali možnost, da jih za žrtev izbere naključni neznanec.
- Če gre nasilništvo predaleč, se z otrokom pogovorite o možnosti, da bi zaprl določen spletni račun ali ga omejil. Večina telefonskih operaterjev in ponudnikov spletnih storitev vam omogoča menjavo ali blokado telefonske številke ter informacij o spletnih računih.
- Če je vaš otrok žrtev spletnega nasilništva, razmislite tudi o uradni prijavi. Pogovorite se z odgovornimi odrasli (denimo z razredničarko ali s trenerjem, če ste ugotovili, da na primer nasilnik prihaja iz športnega kluba vašega otroka) in shranjujte dokaze (SMS sporočila, natisnjena sporočila elektronske pošte), ki vam bodo v pomoč pri prijavi na policijo.