Ko se otroci vseh starosti prebijajo skozi nov svet elektronskih naprav, iger in družbenih omrežij, imajo starši potrebo, da jih na vsak način čim bolj omejijo in sledijo vsakemu njihovemu koraku. Mnogi nalagajo na naprave razne aplikacije, ki blokirajo spletne strani ali spremljajo vsako potezo, ki jo otrok stori na spletu.
Poleg tega imajo v lasti njihova gesla in si lastijo pravico do popolnega vpogleda v njihovo delovanje na elektronskih napravah. Drugi uporabljajo geotrackerje na mobilnih napravah svojih otrok, da so v vsakem trenutku seznanjeni kje se nahajajo. Toda starši ne smejo pozabiti kako se je potrebno z otrokom sporazumevati, da najbolj učinkovito in na pravi način sledijo dogajanju v elektronskih napravah in vsemu kar te prinesejo s sabo.
Devorah Heitner, avtorica Screenwise: Helping Kids Thrive in their Digital World, nas poziva naj pogledamo z nekoliko drugačnega zornega kota. Vaša hči lahko ravno ta trenutek joče v svoji sobi, zaradi neke vsebine, ki jo je videla na Snapchatu, vendar vi nimate najmanjšega pojma zakaj sploh joče, če z njo ne boste spregovorili o tem. Vaša sledilna aplikacija vam lahko pokaže, da je uporabljala Snapchat, vendar vam ne bo povedala dosti več od tega, razen če boste nato govorili s hčerko o tem. »Problem s tovrstnimi aplikacijami je, da vam dajo podatke, vendar neobdelane podatke. Če se vaši otroci želijo skriti pred vami, se tudi bodo. Ključ je komunikacija.« pravi Heitner.
Otroški psiholog Dr. Michael Oberschneider, avtor otroške knjige Ollie Outside: Screen-Free Fun, pravi, da je varovanje otrok, predvsem najstnikov, dvofazni proces. »Imejte veliko odkritih pogovorov in specifična družinska vodila. Če se odločite, da boste uporabili sledilne aplikacije ali naprave, bodite pravični in odkriti do otrok. Povejte jim zakaj in katere aplikacije uporabljate, ne delajte ničesar na skrivaj. Morate pokazati zaupanje in predvsem spoštovanje. Prilagajanje je nujno potrebno.« pravi Dr. Oberschneider.
Dodatni nasveti staršem
- Blokirajte vsebino za odrasle z uporabo starševskega nadzora na vseh napravah.
- Določite območja v hiši, ki bodo namenjena druženju brez elektronskih naprav.
- Uporaba tehnologije naj bo omejena na skupne prostore, torej naj se aparati (televizija, računalnik, igralne konzole itd.) ne nahajajo v otroških sobah.
- Zaposlite otroke. Če so zunaj hiše in zaposleni z nečim koristnim ter zabavnim, ne bodo imeli časa prekomerno uporabljati in postati zasvojeni z elektronskimi napravami.
- Občasno preglejte zgodovino spletnega brskalnika na otrokovem računalniku ali drugih napravah.
- Pogovorite se z otrokom ali najstnikom o primernem vedenju v realnem življenju ter svetu spleta.
- Bodite dober vzor in omejite lastno uporabo tehnologije.
- Tehnologija bi morala biti pozitiven vpliv na življenje otrok in najstnikov. Ko je uporabljana primerno in učinkovito dopolnjuje njihova življenja.
- Spoznajte se s spletnimi stranmi, vsebinami in aktivnostmi, ki zanimajo vaše otroke.
- Pogovorite se o pomembnosti zasebnosti in anonimnosti na spletu.
- Otrokom mora biti jasno, da se lahko pogovorijo z vami takoj ko se ob uporabi tehnologije počutijo napadene, nadlegovane ali trpinčene na kakršenkoli način.
Najpomembnejša sta odnos in komunikacija z otroki in najstniki. Nadzor programske opreme seveda obstaja in je lahko zelo uporaben, vendar se lahko uporaba raznih aplikacij za nadzor in vpogled v otrokovo delovanje hitro izjalovi. »Potrebno je imeti načrt za neodvisnost.« zagotavlja Heitner. Nedavno je spregovorila v srednji šoli na kateri je eden od staršev priznal, da še vedno nadzoruje svojega otroka, ki je na fakulteti z uporabo geotrackerja. Heitner, ki je prav tako bivša srednješolska profesorica, je staršu namenila preprosto vprašanje: »Kakšen pa je vaš načrt za kasneje?« Heitner tudi predlaga, da se z otrokom pogovorimo o vseh dolžnostih, odgovornostih ter potencialnih nevarnostih, ki jih prinaša lastništvo mobilnega aparata, še predno jim tega damo v roke. Najbolje je, če razčistimo tematike kot so na primer »Kaj boš naredil, če bo nekdo grdo govoril o neki osebi na skupinskem pogovoru?« in mnoge druge.
O možnih nevarnostih in posledicah lahko govorimo že zelo zgodaj, saj je marsikatera neprimerna vsebina kot recimo pornografija zelo hitro dostopna tudi našim najmlajšim radovednežem. Poleg tega otroke prosite za dovoljenje preveden objavite njihove fotografije na družbenih omrežjih. Na ta način bodo imeli občutek, da nadzorujejo lastno prisotnost na spletu in bodo že zgodaj zaznali pomembnost postavljanja tovrstnih vprašanj njihovim vrstnikom, ko bodo sami želeli objaviti kakšno sliko. Starši se morajo znati kontrolirati, ko gre kaj narobe. »Želeli smo, da bodo imeli otroci manj spolnih odnosov in da bi najstnice manjkrat ostale noseče, ker se je tudi zgodilo. Toda zdaj pošiljajo gole fotografije…« razlaga Heither. Pošiljanje golih ali razgaljenih fotografij samega sebe ni neobičajno. Očitno je, da nihče noče, da bi njihov otrok uporabljal seksting, vendar je to postal res zelo pogost pojav. »Pomembno je, da odvračamo potrebo po tovrstnem komuniciranju, hkrati pa dejanja ne stigmatiziramo ter se o njem na primeren način pogovorimo.« Če najstnikovo vedenje v svetu tehnologije spremljamo samo preko sledilnih naprav ali aplikacij, zamujamo pomembne informacije, ki nam jih otrok poda iz prve roke in so veliko bolj pomembne. Otrokom podajamo telefone, ko je njihova sposobnost mišljenja okrnjena. Kot potrjuje Dr. Oberschneider moramo igrati vlogo možganov naših najstnikov, ko se znajdejo v pomembnih situacijah v teh občutljivih letih. Kot sam pravi: »Iz podobnih razlogov izposojevalnice avtomobilov ne izposojajo dokler prosilec ni star 25 let.«
Vir: washingtonpost.com